Število bolnikov z alergijskimi boleznimi v zadnjih 30 letih nenehno narašča. Za nastanek alergije so odgovorni notranji dejavniki (to je dedna nagnjenost k alergiji) in zunanji dejavniki.
Med slednjimi so zelo pomembni dejavniki okolja, ki so zaradi spremenjenega načina življenja v zadnjih desetletjih privedli do povečanja števila alergijskih bolezni predvsem v razvitem delu sveta.
Ena od najpogostejših povzročiteljev alergije v zaprtih prostorih je brez dvoma pršica hišnega prahu. Pogoji za njeno preživetje so v razvitih deželah dosti ugodnejši. K temu prispeva način gradnje modernih hiš, klimatske naprave, ureditev prostorov (preproge, zavese, oblazinjeno pohištvo, rastline), nenazadnje pa tudi domači ljubljenčki (mačke,
psi), katerih število zadnja leta v gospodinjstvih razvitega sveta narašča.
psi), katerih število zadnja leta v gospodinjstvih razvitega sveta narašča.Kaj je pršica hišnega prahu?
Pršica hišnega prahu (D. pteronissimus) je golemu očesu nevidna žival, ki spada v vrsto pajkovcev. Velika je 0.3 mm, živi 2 do 3 mesece, najraje pri temperaturah 15 do 30 °C in v 70 do 80 % vlagi. Prehranjuje se s človeškim in živalskim prhljajem (odmrli deli kožne povrhnjice). Vsake 3 tedne samica izleže 25 do 50 jajčec zato ni čudno, da so naše vzmetnice polne živih in mrtvih pršic. Najpomembnejši alergen pršice je njen iztrebek, ki je še dosti manjši od nje same. Dnevno izloči pršica približno 20 takšnih delcev, ki povzročajo bolezenske znake alergije še dolgo po njeni smrti.Kje živi pršica?
Osnovni izvor pršice v stanovanjih so brez dvoma vzmetnice v spalnicah, saj te ponujajo najboljše pogoje za njeno preživetje in razmnoževanje: toploto, vlago in hrano. Pršico najdemo tudi v blazinah, odejah, talnih oblogah, preprogah, na oblazinjenem pohištvu, nahajajo se tudi na dlaki domačih ljubljenčkov, mačk in psov.Bolezenski znaki alergije na pršico hišnega prahu
Znaki alergije na pršico hišnega prahu se lahko pokažejo na sluznicah dihal in oči ter na koži. Prizadetost dihal se kaže v obliki alergijskega rinitsa oziroma alergijskega konjunktivitisa (srbenje nosu, kihanje, iztok iz nosu, zamašen nos, srbenje očesnih veznic, solzenje) ali kot bronhialna astma (kašelj, težko dihanje, piskanje v pljučih). Posledica alergijske reakcije na pršico hišnega prahu na koži je atopijski dermatitis – zelo srbeč izpuščaj na značilnih mestih, katerih razporeditev je odvisna od starosti bolnika.Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti pršici hišnega prahu
- Najpomembnejša je ureditev postelje. Vzmetnica naj bo čimbolj nova, redno jo je potrebno sesati z globinskim sesalnikom oziroma s takšnim, ki ima vodni filter. Blazina in odeja naj bosta iz pralnih vlaken (peremo jih najmanj enkrat mesečno). Posteljnino je potrebno prati tedensko na 60 °C ali več. Danes so na voljo posebne prevleke za vzmetnice, blazine in odeje, ki preprečujejo pršicam, da pridejo ven. Namesto klasičnih vzmetnic so na tržišču tudi vodne postelje, kjer se pršica hišnega prahu zagotovo ne zadržuje. Nadvložek nad njo pa mora biti seveda pralen (na 60 °C ali več).
- Zračenje, vlažnost in temperatura. Z zmanjšanjem vlage v zraku se zmanjša tudi kvaliteta življenja pršice. To dosežemo z rednim zračenjem (predvsem v kuhinji, pralnici in kopalnici). Priporočljiva temperatura spalnice je od 18 do 20 °C.
- Plišaste igrače. Te so lahko dom za milijone pršic in njihovih iztrebkov zato se jim skušajmo (kolikor je možno) izogniti. Tiste, ki jih otrok ima je potrebno tedensko dekontaminirati – bodisi s pranjem v pralnem stroju ali pa jih damo za 24 ur v zmrzovalnik. Seveda jih moramo nato zelo dobro posušiti.
- Zavese, talne obloge, preproge. Priporočajo se zavese, ki jih lahko redno (2-krat mesečno) peremo na 60 °C. Talne površine naj bodo gladke, brez talnih oblog (tapisonov, itisonov ali preprog).
- Sesanje. Priporoča se redno, najmanj 1-krat tedensko sesanje z globokim sesalnikom ali s takšnim, ki ima vodni filter.
Dr. Vesna Plevnik-Vodušek
